nazajNAZAJ                                                                                                                               

Tu bom prikazal nekaj napak materialov in nepravilnosti pri montaži s komentarjem

 Vstavljena tuljava brez dilatacije

Tuljave niso vstavljene v dimniški jašek

Neustrezna izolacija

Kvaliteta vgrajenega materiala





Po dimniškem poľaru To je posledica dimniškega požara ter neizvedbe dilatacije na ustju dimnika. Izvajalec sanacije    je najprej vstavil  tuljave v obstoječi dimnik, dilatacije na ustju dimnika ni vgradil niti je ni izročil  naročniku, da bi jo le-ta izročil zidarju s primernimi navodili za vgradnjo.
Kmalu zatem so dimnik porušili in sezidali novega.
Zidar ni imel dilatacije, niti navodil,niti znanja, da tuljava mora "dihati", zato je vrh tuljav enostavno    zabetoniral v betonsko krovno plošo.
Bila pa je storjena še ena napaka;  tuljavi nista bili staknjeni kar je lahko napaka enega ali     drugega izvajalca. Temu pa verjetno botruje dejstvo, da so  te tuljave bile napravljene na neustrezen način in so se spoji mersko zelo razlikovali med seboj, skratka težko jih je bilo natakniti.
   
Posledica teh napak je pirčujoča slika. Zaradi vžiga smolnatih oblog se je vstavljeni dimnik razširil  v dolžino in se deformiral, ker ni imel možnosti širitve.
   
No, zadevo sem rešil tako, da sem zamenjal deformirane cevi ter hkrati vgradil tudi čistilno   odprtino, ki je prej ni bilo ( lažje in ceneje     je sanirati dimnik     brez  čistilne odprtine in dimniških vratic, kajne).



                                                                                           (nazaj na kazalo)













                                                                                                                                                                                                                       


Brez dimniškega jaškaTu so tuljave vstavljene brez dimniškega jaška, izvajalec ga sicer ni imel na voljo, ker se je stari  dimnik končal tu, na podstrešju. Bi ga pa moral napraviti, ker dimnik ne ustreza predpisom. CE izjava namreč predvideva vgradnjo tega enoslojnega dimnika le v požarnovaren jašek. Tudi odmiki od gorljivih delov pri prehodu skozi ostrešje niso ustrezni.
Tega na sliki je vgradil monter centralnega ogrevanja, nadzora ni imel in je pač razmišljal; "Zakaj bi kompliciral in dražil zadevo, saj je tako ali tako  kotel na olje, saj se ne more nič zgoditi, pa še večji "zaslužek" mi bo ostal." Zaslužek sem dal pod narekovaj, ve se zakaj.
Tu bi lahko odprli še eno področje; kdo vse vam vgrajuje in gradi dimnike.            

                                                                             (nazaj na kazalo)































Še en primer varčevanja na nepravem mestu. Tole naj bi bil izoliran dimovodni priključek, bolje bi bilo, če bi sploh ne bil.
Na sliki je prikazana izolacija iz steklene volne na natron papirju. Steklena volna ima mejno  temperaturo uporabe le 200 0C, nato se začne  taliti, zato se uporablja za izolacijo materiale iz kamene volne, raznih expandiranih kamnin, stekla... Celo kamena volna ni vsa primerna, če ima preveč topil, se ravno tako začne prehitro topiti in ne zadržuje več   temperature.
Za papir pa je tako ali tako jasno, da ne sodi zraven dimnikov.
Tudi tu je prikllopljen kotel na kurilno olje in si je ta, ki je izvedel tak način izolacije, mislil podobno  kot njegov predhodnik s prejšnjih slik.
Namreč v primeru nerednega čiščenja in nepravilnega izgorevanja  lahko temperatura dimnih plinov preseže 400 0C. Od tu pa do požara pa ni več daleč, torej   previdno.


                                                                                                                                                      (nazaj na kazalo)





                                                                                                    



















 
kondenzna posoda                              odvod kondenza                                stik s hidroizolacijo

                                                                                                                                                          

Prva slika predstavlja kako si je proizvajalec zamislil tesnenje kondenzne posode, namesto, da bi jo napravil tesno na druge načine. Tale jo je enostavno zakital s kitom obstojnim do 300 0C. Kako pa bo ta kit vzdržal večletno uporabo in morebitno povišano temperaturo je pa že drugo vprašanje. Naj omenim še, da je ta dimnik certificiran in poseduje CE izjavo proizvajalca, kar navaja k razmisleku, da kljub tem dokazom izberete preverjenega izvajalca in proizvajalca, ki ne bo izigraval predpisov, kajti, tudi to je mogoče. V CE izjavi je namreč zapisano, da je dimnik primeren za obratovanje v temperaturnem območju 400 0C.
Druga slika pa prikazuje odvod kondenzata, ki ima eno  veliko napako. Ni ga mogoče očistiti brez večjega posega v primeru zamašitve. Kajti, kljub temu, da dimnik odvaja dimne pline kotla na kurilno olje, lahko pride do nepravilnega izgorevanja in posledično zamašitve tega cevovoda s sajami.
Da je sestavljen iz pocinkane cevi je najbrž obrobnega pomena, če ne upoštevamo korozije kislega kondenzata, seveda.
Tretja slika prikazuje, kako ostali izvajalci, ki sodelujejo v procesu izgradnje objekta, upoštevajo in poznajo predpise, ki se tičejo dimnikov. Hidroizolacijo so pritrdili na dimnik, čeprav morajo biti vsi gorljivi deli odmaknjeni od dimnika 5 cm. Tako je zapisano v CE izjavi tega dimnika. V dobro izvajalca postavitve dimnike šteje dejstvo, da je na to opozarjal polagalce te hidroizolacije, vendar........., no kasneje se je zadeva na intervencijo pooblaščenega dimnikarja  rešila.
Zgoraj navedeno je le del napak, je le opozorilo na kaj vse bi moral biti naročnik pozoren ter tudi pripravljen vprašati v izogib kasnejšim težavam, ki se prevečkrat končajo s ponovno sanacijo ali celo požarom zaradi pregretja.



                                                                                                                                                               gorGOR